Mnogo vampirskih objav danes kroži po spletu, in navdihnilo me je, da se poglobim v to epsko dvoje vlog, podcenjenih, atmosferičnih vampirskih mojstrovin. Obe filmu imam zelo rad iz zelo podobnih razlogov. Obe sta izjemno stilizirani, z odličnimi vodilnimi igralskimi nastopi, trdnimi spremljevalnimi zasedbami in, kot sem že omenil, sta obe izredno atmosferični na svoj način. Drug vidik, ki ga imata oba filma, je globoko zasidrano občutje izolacije. Kar se tiče 30 Days of Night, gre za fizično izolacijo, v Daybreakers pa je to izolacija glavnega junaka, pa po mnenju tudi človeštva kot celote. To sta dve od mojih najljubših vampirskih filmov, o katerih skoraj nihče ne govori, vendar jih bom zagovarjal, dokler ne dobim kolca v srce. Bi bili kakšni drugi oboževalci? Kaj gledate nocoj?